Kdo smo in kaj počnemo
Druščina
Zlate ostroge
Druščina
Zlate ostroge je bila ustanovljena 19. aprila 1998 z namenom
združevanja navdušencev nad srednjim vekom v enotno skupino na
podlagi enakovrednega in enakopravnega članstva in je do 26.
junija 2001 delovala le na podlagi ustavne pravice o združevanju
fizičnih oseb.
Poglavitni cilj Druščine je
podoživljanje in poustvarjanje življenja skupine najemniških
vojakov v drugi polovici 15. stoletja. Ta socialni milje nam
omogoča portretiranje različnih vidikov življenja v poznem
srednjem veku, saj je bil najemniški tabor z obrtniki in
družinami, ki so spremljale vojake, skoraj povsem samozadostna
družbena skupina.
Naše rekonstruiranje temelji na
ikonografiji ter zgodovinskih in arheoloških dognanjih, kar
pomeni, da je vsak predmet ali kos obleke, ki ga uporabljamo,
podvržen kritični presoji. Na ta način smo že vzpostavili
določeno stopnjo verodostojnosti.
Smo šele na začetku naše poti, in čeprav je poustvarjanje
proces, ki nikoli ne doseže popolnosti, verjamemo, da bomo s
časom lahko ljudem prikazali vedno bolj pristne utrinke poznega
srednjega veka.
Posebno mesto imajo v Druščini znamenja, ki v svoji podobi in predstavi
utelešajo namen in načela Druščine in Compagnonov:
·
Grb prikazuje na škrlatnem polju zlato ostrogo pošev levo
navzdol.
Zlata ostroga po svoji pojavnosti in simboliki izkazuje povezanost s
srednjim vekom in sicer v obliki heraldično določenega grba, v
katerem je prikazan
eden
izmed atributov viteškega stanu srednjega veka ter nam je kot
tak zmeraj v opomin na naša načela.
·
Moto Druščine se glasi:
sine concordia nulla
victoria.
“Brez sloge ni zmage” povezuje vse Compagnone v trdnejšo skupnost ter nas
hkrati opozarja na nujnost dialogov in medsebojnega razumevanja
ter ponuja stabilno oporo pri izvajanju namena skupine, saj
skupno izhodišče vsakega delovanja Druščine živi v slogi njenih
Compagnonov.
·
Prapor
Druščine je po obliki standarda, v srednjem veku najpomembnejša
oznaka določene skupine, kar pomeni, da na najvišjem nivoju
predstavlja fizično prisotnost Druščine na javnih in zasebnih
dogodkih.
V srednjem veku bi izguba standarde pomenila skrajno sramoto, kraja pa
povod za vojno, zato je spoštovanje tega simbola Druščine
izjemnega pomena.

Compagnoni
Član ali članica Društva ljubiteljev srednjega veka Druščina
Zlate
ostroge se imenuje Compagnon.
Izraz pomeni bojni tovariš in izraža enakopravnost in
enakovrednost vseh članov ter je nalašč izbran glede na dejstvo,
da si moramo bojni tovariši med seboj zaupati in združeno
delovati, da opravimo dano nalogo oziroma sploh preživimo spopad.
Drug drugemu krijemo hrbet in nastopamo drug drugemu ob boku,
tako da nemalokrat iz tovarišev postanemo tudi prijatelji.
Srednjeveško ime
Vsak Compagnon si ob vstopu v Druščino izbere ime, s katerim bo
prepoznaven in katerega bi uporabljal, če bi živel v srednjem
veku, ki zaznamuje Druščino.
Izbira imena je prvi pomembnejši proces, skozi katerega gre vsak
Compagnon. Najprej je treba vedeti, da je bil naš prostor v 15.
stoletju del Svetega rimskega cesarstva ter razdeljen na dežele
- v grobem na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Prebivalci so
govorili v
slovanskih narečjih (predhodniki
slovenščine, nekaj je bilo pa tudi kakšnih drugih dialektov),
nemščini, italijanščini; latinščina je bila v tem času vseprisotni jezik
izobraženih in upravnih slojev. Ker pa je znano, da je bil naš
prostor “na prepihu” dogajanja, lahko sklepamo, da so skozenj
hodili tudi posamezniki drugih jezikovnih skupin takratne Evrope.
Vsako ime je sestavljeno iz lastnega imena in “priimka” (ta ni nujno
družinski priimek - le ti so
se šele do leta 1600 razširili po
vsej Evropi - temveč je to lahko tudi pridano ime).
''Priimek''
lahko ločimo v štiri skupine:
a)
sorodstveno - to so “priimki”, ki označujejo zvez z družino,
Brankovič je recimo Brankov sin, Talšanin označuje zvez s
Taletom;
b)
poklicno - “priimki”, ki izhajajo iz posameznikove obrti ali
poklica. Npr. Schuhmacher je bil verjetno čevljar, Giardino
vrtnar;
c)
krajevno - “priimki”, ki so največkrat vezani na kraj
posameznikovega bivanja ali izvora. Tripolitanski pomeni, da je
ta posameznik iz Tripolitanije, zu Cilli pomeni, da je iz srednjeveškega Celja;
d)
opisno - tak “priimek” je pravzaprav pridevnik, ki opisuje
posameznikove lastnosti ali pojavo. Barbarossa je imel rdečo
brado, Ueberlebender pa je očitno zelo žilav dečko.
Pri izbiri imena je pomembno tudi to, da ga ne povzamemo po dejanski
zgodovinski osebnosti, literarni osebnosti, vlogi iz raznih iger
ali zaščiteni vlogi (npr. iz računalniških iger). Taka imena so
namreč dokaj problematična, saj so nekatera zaščitena, ostala
niso zgodovinsko točna oziroma ne nudijo dovolj prostora za
lastno delovanje. Prav tako se ne sme povzemati nazivov ali
stopenj in jih vključevati v ime ali pa povzeti že obstoječega
imena katerega izmed Compagnonov Druščine.
Oprava
Na javnih prireditvah in nastopih Compagnoni sodelujemo v opravi, ki
ponazarja
drugo polovico 15. stoletja v naših deželah. To smernico smo si
zadali že ob samem začetku in sicer zato, da smo zajeli ves
srednji vek.
Čisto osnovna oprema, ki je potrebna za nastope, je za moške lanena srajca,
volnene hlače in obuvalo, za ženske pa lanena srajčka, lanena
ali volnena zgornja obleka in obuvalo.
Seveda se lahko posamezniki ukvarjajo tudi z drugimi obdobji srednjega
veka, vendar se morajo na nastopih uskladiti s celotno skupino.

Koliko vse skupaj stane
Vsi Compagnoni v Druščini plačujemo letno članarino, ki znaša € 21.
Poleg tega mora vsak poskrbeti še za svojo opremo. Vsekakor si med seboj izmenjujemo nasvete ter si pomagamo pri
dopolnjevanju in izposojanju kosov opreme in neprekinjeno
oprezamo za novimi in cenejšimi možnostmi.
|