Kdo smo in kaj počnemo

Druščina Zlate ostroge

Druščina Zlate ostroge je bila ustanovljena 19. aprila 1998 z namenom združevanja navdušencev nad srednjim vekom v enotno skupino na podlagi enakovrednega in enakopravnega članstva in je do 26. junija 2001 delovala le na podlagi ustavne pravice o združevanju fizičnih oseb.

Poglavitni cilj Druščine je podoživljanje in poustvarjanje življenja skupine najemniških vojakov v drugi polovici 15. stoletja. Ta socialni milje nam omogoča portretiranje različnih vidikov življenja v poznem srednjem veku, saj je bil najemniški tabor z obrtniki in družinami, ki so spremljale vojake, skoraj povsem samozadostna družbena skupina. 

Naše rekonstruiranje temelji na ikonografiji ter zgodovinskih in arheoloških dognanjih, kar pomeni, da je vsak predmet ali kos obleke, ki ga uporabljamo, podvržen kritični presoji. Na ta način smo že vzpostavili določeno stopnjo verodostojnosti.

Smo šele na začetku naše poti, in čeprav je poustvarjanje proces, ki nikoli ne doseže popolnosti, verjamemo, da bomo s časom lahko ljudem prikazali vedno bolj pristne utrinke poznega srednjega veka.

Posebno mesto imajo v Druščini znamenja, ki v svoji podobi in predstavi utelešajo namen in načela Druščine in Compagnonov:

·   Grb prikazuje na škrlatnem polju zlato ostrogo pošev levo navzdol.

Zlata ostroga po svoji pojavnosti in simboliki izkazuje povezanost s srednjim vekom in sicer v obliki heraldično določenega grba, v katerem je prikazan eden izmed atributov viteškega stanu srednjega veka ter nam je kot tak zmeraj v opomin na naša načela.

·   Moto Druščine se glasi: sine concordia nulla victoria. 

“Brez sloge ni zmage” povezuje vse Compagnone v trdnejšo skupnost ter nas hkrati opozarja na nujnost dialogov in medsebojnega razumevanja ter ponuja stabilno oporo pri izvajanju namena skupine, saj skupno izhodišče vsakega delovanja Druščine živi v slogi njenih Compagnonov.

· Prapor Druščine je po obliki standarda, v srednjem veku najpomembnejša oznaka določene skupine, kar pomeni, da na najvišjem nivoju predstavlja fizično prisotnost Druščine na javnih in zasebnih dogodkih.

V srednjem veku bi izguba standarde pomenila skrajno sramoto, kraja pa povod za vojno, zato je spoštovanje tega simbola Druščine izjemnega pomena.

Compagnoni

Član ali članica Društva ljubiteljev srednjega veka Druščina Zlate ostroge se imenuje Compagnon.

Izraz pomeni bojni tovariš in izraža enakopravnost in enakovrednost vseh članov ter je nalašč izbran glede na dejstvo, da si moramo bojni tovariši med seboj zaupati in združeno delovati, da opravimo dano nalogo oziroma sploh preživimo spopad. Drug drugemu krijemo hrbet in nastopamo drug drugemu ob boku, tako da nemalokrat iz tovarišev postanemo tudi prijatelji.

Srednjeveško ime

Vsak Compagnon si ob vstopu v Druščino izbere ime, s katerim bo prepoznaven in katerega bi uporabljal, če bi živel v srednjem veku, ki zaznamuje Druščino.

Izbira imena je prvi pomembnejši proces, skozi katerega gre vsak Compagnon. Najprej je treba vedeti, da je bil naš prostor v 15. stoletju del Svetega rimskega cesarstva ter razdeljen na dežele - v grobem na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Prebivalci so govorili v slovanskih narečjih (predhodniki slovenščine, nekaj je bilo pa tudi kakšnih drugih dialektov), nemščini, italijanščini; latinščina je bila v tem času vseprisotni jezik izobraženih in upravnih slojev. Ker pa je znano, da je bil naš prostor “na prepihu” dogajanja, lahko sklepamo, da so skozenj hodili tudi posamezniki drugih jezikovnih skupin takratne Evrope.

Vsako ime je sestavljeno iz lastnega imena in “priimka” (ta ni nujno družinski priimek - le ti so se šele do leta 1600 razširili po vsej Evropi - temveč je to lahko tudi pridano ime). ''Priimek'' lahko ločimo v štiri skupine:

a)   sorodstveno - to so “priimki”, ki označujejo zvez z družino, Brankovič je recimo Brankov sin, Talšanin označuje zvez s Taletom;

b) poklicno - “priimki”, ki izhajajo iz posameznikove obrti ali poklica. Npr. Schuhmacher je bil verjetno čevljar, Giardino vrtnar;

c)   krajevno - “priimki”, ki so največkrat vezani na kraj posameznikovega bivanja ali izvora. Tripolitanski pomeni, da je ta posameznik iz Tripolitanije, zu Cilli pomeni, da je iz srednjeveškega Celja;

d)   opisno - tak “priimek” je pravzaprav pridevnik, ki opisuje posameznikove lastnosti ali pojavo. Barbarossa je imel rdečo brado, Ueberlebender pa je očitno zelo žilav dečko.

Pri izbiri imena je pomembno tudi to, da ga ne povzamemo po dejanski zgodovinski osebnosti, literarni osebnosti, vlogi iz raznih iger ali zaščiteni vlogi (npr. iz računalniških iger). Taka imena so namreč dokaj problematična, saj so nekatera zaščitena, ostala niso zgodovinsko točna oziroma ne nudijo dovolj prostora za lastno delovanje. Prav tako se ne sme povzemati nazivov ali stopenj in jih vključevati v ime ali pa povzeti že obstoječega imena katerega izmed Compagnonov Druščine.

Oprava

Na javnih prireditvah in nastopih Compagnoni sodelujemo v opravi, ki ponazarja drugo polovico 15. stoletja v naših deželah. To smernico smo si zadali že ob samem začetku in sicer zato, da smo zajeli ves srednji vek. Čisto osnovna oprema, ki je potrebna za nastope, je za moške lanena srajca, volnene hlače in obuvalo, za ženske pa lanena srajčka, lanena ali volnena zgornja obleka in obuvalo.

Seveda se lahko posamezniki ukvarjajo tudi z drugimi obdobji srednjega veka, vendar se morajo na nastopih uskladiti s celotno skupino.

Koliko vse skupaj stane

Vsi Compagnoni v Druščini plačujemo letno članarino, ki znaša € 21.

Poleg tega mora vsak poskrbeti še za svojo opremo. Vsekakor si med seboj izmenjujemo nasvete ter si pomagamo pri dopolnjevanju in izposojanju kosov opreme in neprekinjeno oprezamo za novimi in cenejšimi možnostmi.